Iskanje guvernerja in varuha: predsednica dobila košarico koalicije in opozicije

Po več krogih posvetovanj med predsednico republike Natašo Pirc Musar in vodji poslanskih skupin še vedno ni jasno, kdo bo zasedel izpraznjeni mesti na čelu Banke Slovenije in institucije varuha človekovih pravic. Prejšnjemu varuhu Petru Svetini je mandat potekel pred dvema mesecema, od takrat pa institucijo varuha začasno vodi njegov namestnik Ivan Šelih.
Banka Slovenije je medtem brez guvernerja že skoraj štiri mesece. Potem ko je v začetku januarja mandat potekel guvernerju Boštjanu Vasletu, je vodenje slovenske centralne banke začasno prevzel viceguverner Primož Dolenc, ki pa v svetu Evropske centralne banke (ECB) nima glasovalnih pravic pri odločitvah s področja denarne politike.

Na razpis za guvernerja Banke Slovenije, ki je bil objavljen julija lani, je prispelo sedem prijav. Poslanskim skupinam so se predstavili Boštjan Vasle, bivši premier in finančni minister Tone Rop, Miha Mihič iz Delavske hranilnice, nekdanji predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, viceguverner Banke Slovenije Milan M. Cvikl in državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.

Koalicija za guvernerja ne podpira ne Maver ne Kozamernika

Čeprav se je koalicija poenotila pri podpori Saši Jazbec, je predsednica republike ni želela predlagati za guvernerko. Najprej je poizkusila z nekdanjim premierjem Ropom, ki pa v državnem zboru ni zbral za izvolitev potrebnih 46 poslanskih glasov – dobil jih je 24. Nato je Nataša Pirc Musar vodje poslanskih skupin spraševala, ali bi morda na čelo Banke Slovenije izvolili Primoža Dolenca, kar pa so v vladnih strankah zavrnili.
Na skupnem srečanju s predstavniki vseh treh koalicijskih strank pred slabima dvema tednoma pa je predsednica republike zbrane presenetila z dvema novima možnima imenoma za guvernerski položaj: ekonomistko in nekdanjo svetovalko izvršnega direktorja na Svetovni banki Ksenijo Maver in bivšim prvim analitikom Banke Slovenije Damjanom Kozamernikom, ki je trenutno direktor oddelka za raziskave, razvoj in strategijo v SID banki.

Ksenijo Maver je sicer finančni minister Klemen Boštjančič nedavno predlagal za vodjo stalnega predstavništva pri OECD v Parizu, a naj bi se s tem, ko se je podala v tekmo za guvernerko, po besedah naših virov kandidaturi za veleposlanico pri OECD odpovedala. Maver in Kozamernik sta se pred tednom dni ločeno predstavila predstavnikom vseh treh koalicijskih poslanskih skupin skupaj, a navdušenja nista požela.

Tako je bilo mogoče slišati, da so bile predstavitve kandidatov, ki so se prijavili na lanski razpis za guvernerja, bistveno boljše od predstavitev Ksenije Maver in Damjana Kozamernika. Kot nam je dejala vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič, je danes v imenu celotne koalicije urad predsednice republike obvestila, da Maver in Kozamernik poslancev vseh treh vladnih strank s svojima predstavitvama nista prepričala in da ne podpirajo nobenega od njiju.

V uradu predsednice so potrdili, da so prejeli obvestilo koalicije, da ne podpira nobenega od kandidatov, ki ju je za guvernerja zdaj ponudila Nataša Pirc Musar. Ob tem pa so dodali, da – tako kot pri zavrnitvi Ropa – svoje odločitve "niso znali oziroma niso pojasnili".

Možna kandidatka za varuhinjo ostala brez glasov NSi

Nič bolj srečne roke pa Nataša Pirc Musar nima pri iskanju kandidata za varuha človekovih pravic. Na razpis za ta položaj, ki je bil objavljen konec lanskega avgusta, je prispelo 14 prijav, predsednica republike pa je vodjem poslanskih skupin kot svojo favoritko predstavila direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) Katarino Bervar Sternad.

Koalicija je njeni želji prisluhnila in je bila nevladnico pripravljena podpreti, ker pa je za izvolitev varuha na javnem glasovanju v državnem zboru potrebnih 60 poslanskih glasov, bi morali tipko "za" pritisniti še poslanci ene od opozicijskih poslanskih skupin. A sta tako SDS kot NSi to možnost zavrnili.

Nataša Pirc Musar je poslanske skupine nato obvestila, da je za varuhinjo človekovih pravic pripravljena predlagati sedanjo namestnico varuha Dijano Možina Zupanc. Pri tem naj bi se zanašala tudi na to, da je kandidatura Dijane Možina Zupanc za namestnico varuha januarja 2023 v državnem zboru naletela na zelo široko podporo. Poleg koalicije so jo tedaj podprli tudi v Novi Sloveniji, zato je predsednica pričakovala, da bo NSi Možino Zupanc podprla tudi za varuhinjo.

A se je predsednica uštela. Čeprav so nam še prejšnji teden nekateri v NSi dejali, da zadržkov do možne kandidatke nimajo in da ne vedo, zakaj njihova stranka ne bi prispevala k polnemu delovanju tako pomembne institucije, kot je varuh človekovih pravic, pa so sedaj v NSi sklenili, da si Možina Zupanc glasov njihovih poslancev ne more obetati.

Nataša Pirc Musar je konec prejšnjega tedna opozicijske poslance v pismu opozorila, da bi lahko neimenovanje varuha odločilno vplivalo na oceno statusa slovenskega varuha. "Zelo slabo bi bilo, če bi status A po Pariških načelih izgubili," je zapisala. A po besedah naših virov se v NSi niso premislili in Možine Zupanc ne nameravajo podpreti.